Kaj je metoda McKenzie?

To so fizioterapevtski diagnostični in terapevtski postopki, ki jih je razvil novozelandski fizioterapevt Robin McKenzie. Uporabljajo se pri bolečinah in drugih simptomih v hrbtenici (vratna, prsna in križ) ter mišicah in sklepih rok in nog. Metoda McKenzie je temeljna fizioterapevtska metoda zdravljenja bolečin in motenj v mišično – skeletnem sistemu in jo uporabljajo zdravniki in fizioterapevti v več kot 30 državah sveta.

»Metoda je zelo učinkovita. Vsak pacient z bolečino v hrbtenici bi moral imeti pred operacijo možnost terapije po tej metodi.«
Thomas Niemeyer, Vodja oddelka za kirurgijo hrbtenice na Univerzitetni Ortopedski kliniki v Tübingenu

»Mnogi pacienti, za katere velja prepričanje, da so kandidati izključno za operativno terapijo, lahko rešijo bolečino brez operacije, če imajo možnost terapije, ki uporablja metode mehanične diagnoze in terapije (metode McKenzie), ki jo izvede kvalificiran strokovnjak.«
F. Todd Wetzel, dr. med., profesor ortopedske kirurgije in nevrokirurgije na medicinski fakulteti v Templu, Philadelphia, ZDA

Cilji terapije pri metodi McKenzie so:

  • odpraviti bolečino,

  • povrniti normalno gibljivost in delovanje prizadetega dela telesa,

  • izobraziti in usposobiti paciente, da bodo znali tudi sami učinkovito odpraviti bolečino, če se ta v prihodnosti ponovno pojavi.

Tri stopnje do uspeha!

1. stopnja: Testiranje

Obravnava pacienta se začne z zbiranjem pomembnih informacij. Najpomembnejša vprašanja se nanašajo na natančno določitev mesta bolečine ali drugih simptomov, na dolžino trajanja problema ter na določitev opravil/aktivnosti, ki bolečino poslabšajo ali izboljšajo. Sledi ocenjevanje, koliko sta zaradi bolečine prizadeta gibljivost in delovanje bolečega predela. Na podlagi pacientovih informacij nato terapevt izbere vaje, ki bodo s pogostim ponavljanjem in upoštevanjem navodil, ki se jih mora pacient držati, v določenem času odpravile bolečino. Vaje je potrebno izvajati zelo natančno in se jih določi in nauči na prvi terapiji. Značilnost McKenzie terapije je, da pacient dobi le eno vajo, ki pa jo mora ponoviti 5-krat na dan (vsake 3 ure). Za to porabi vsakič približno dve do tri minute.

Kadar bolečina izžareva v zgornji ali spodnji ud, je za terapijo med izvajanjem McKenzie vaj posebej zaželena smer potovanja bolečine t. i. »centralizacija bolečine«. Pri tem se bolečina, ki na primer iz križa izžareva v spodnji ud, postopoma pomika proti hrbtenici, v nogi pa postopoma izzveni.

2. stopnja: Terapija

880 odstotkov ljudi pridobi bolečino v hrbtenici, mišicah in sklepih zaradi desetletja trajajoče slabe drže in nepravilne uporabe telesa. Pacienti se med terapijo naučijo dve pomembni stvari:

  • prepoznati povezavo med svojim življenjskim stilom in nastankom bolečine in katere spremembe bodo pripomogle k hitrejšemu izboljšanju trenutnega stanja, preprečile ponoven nastanek bolečine in napredovanje problema;
  • terapevtske postopke in pravilne vaje, s katerimi si lahko sami uspešno pomagajo pri trenutni bolečini in preprečujejo njen ponoven nastanek v bodočnosti.

Čim prej začnejo izvajati pravilne terapevtske postopke, to je že pri prvih pojavih, ali najkasneje po treh tednih trajanja bolečine, večje in hitrejše so možnosti za uspeh.

Prednosti terapije McKenzie:

  • vaje je mogoče izvajati kjer koli in kadar koli (v prostem času in službi)
  • vsakič porabimo le nekaj minut – (skupaj 15 minut na dan)
  • ne potrebujemo nobenih posebnih naprav.

»Zelo sem bil vesel, da sem končno dobil program, s katerim lahko sam nekaj storim proti bolečinam.«
Rok iz Ljubljane

Nekateri pacienti potrebujejo za popolno odpravo bolečin pomoč terapevta.

3. stopnja: Preprečevanje pojava bolečin v prihodnosti (preventiva)

Pri pacientih, ki uspešno končajo terapijo, se bistveno zmanjša možnost za ponovni pojav bolečin.

Sami so sposobni:

  • odpraviti trenutno bolečino,
  • preprečevati pojav bolečine v prihodnosti
  • naglo, pravilno in učinkovito ukrepati pri morebitnem pojavu akutne bolečine.

Pacienti z lažjo obliko bolečin potrebujejo za uspešno in varno rešitev bolečin tri terapije, zapletenejši primeri pa do pet terapij. Prvi dve terapiji morata potekati v dveh zaporednih dnevih, med drugo in naslednjimi pa je običajno pet do sedem dni. Prva – najdaljša terapija traja uro in 15 minut, naslednje pa 45 minut.

Mehanična diagnoza in terapija se v večini zahodnih držav (vodilna med njimi je Danska) priporoča kot prva izbrana terapija nespecifične bolečine v križu, vratu, mišicah in sklepih.

Posebej dobro se odzivajo naslednji pacienti:

  • bolečina ni bolezenskega izvora: počutim se zdrav,
  • bolečina je samo na stalnem mestu, pri nekaterih pa pogosto spreminja svoje mesto;
  • bolečina ni prisotna vsak trenutek, najdem položaj, v katerem me ne boli;
  • določen del dneva (na primer zjutraj) je bolečina močnejša, boleč predel pa trd, tog in okoren;
  • določene dejavnosti/položaji bolečino povečajo ali prestavijo na drugo mesto, druge jo zmanjšajo;
  • kadar je bolečina močnejša, je boleč predel manj gibljiv, bolj tog in okoren; s težavo in bolečino se zravnam
  • kadar je bolečina blažja, je prizadeti del bolj gibljiv; hitreje se zravnam, lažje se obračam in gibam;
  • čeprav izvajam podobne dejavnosti, včasih občutim močnejšo, drugič blažjo bolečino

Čimprejšnjo terapijo priporočamo v naslednjih primerih:

  • napadi bolečine se vračajo;
  • obdobja, ko sem brez bolečine, se krajšajo;
  • obdobja, ko je bolečina prisotna, se podaljšujejo
  • bolečina se širi (primer: iz križa v nogo …)

»Večino življenja hrbtenico le uporabljamo. Za njeno vzdrževanje naredimo malo ali nič, zato so kronične bolečine neizbežne. Zamenjava njenih delov doslej še ni mogoča, uspeh raznih oblik zdravljenja pa je slab in prehoden. Tako lahko le z vztrajnim vsakodnevnim ponavljanjem usmerjenih in pravilnih vaj po McKenzie-ju dosežemo zmanjšanje težav.«

Maja Kozlevčar Živec, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, Ljubljana

»Noben drug raziskovalni fizioterapevtski koncept ni tako temeljit in zanesljiv kot McKenzie-jev.«

Nikolai Bogduk – BSc (Med), MB BS, PhD, MD, DSc, Dip Anat, Dip Pain Med, FARM, FAFMM, FFPM (ANZCA), profesor medicine bolečine na Univerzi v Newcastlu, Avstralija, vodja oddelka za klinično raziskovanje na Royal Newcastle Hospital, Avstralija

»Pacienti, ki so pred petimi leti prejeli obravnavo po metodi McKenzie, so imeli bistveno manj ponovnih težav kot drugi.«

Stankovic R., Johnell O. – Spine, 20(4): 469-472, 1995

»Klinična obravnava po metodi McKenzie nam ponuja izjemno zmožnost razlikovati med bolečimi in nebolečimi medvretenčnimi diski.«

R. Donelson, Spine 1997

»Z obravnavo po metodi McKenzie lažje določimo diagnozo pacientom, ki se ne odzivajo na konzervativno terapijo. Menim, da je to trenutno najbolj učinkovit fizioterapevtski postopek.«

Vert Mooney, dr. med., ortoped kirurg, strokovni direktor San Diego Spine Center, ZDA

Izognil sem se že naročeni operaciji

Že nekaj let imam velike težave z bolečinami v križu. Začelo se je z občasnim “špikanjem” v ledvenem delu, ki se je pojavljalo čedalje pogosteje in intenzivneje. Na koncu je bilo tako hudo, da se kljub injekcijam in protibolečinskim terapijam (tablete, obsevanja- elektrika, magneti) tudi po mesec ali dva nisem uspel postaviti na noge. Žal smo ljudje nepozorni na signale, ki nam jih telo pošilja in ukrepamo običajno šele, ko je prepozno. Skratka, moja boleča izkušnja se je končala z najslabšim možnim izidom – izvid magnetne resonance je pokazal disk hernijo L5-S1. Po neskončnih obiskih pri otropedih, nevrokirurgih in vseh možnih terapijah, sem slišal za Mckenzija. Kupil sem njegovo knjigo, spoznal metodo in obiskal Svet zdravja v Domžalah, kjer izvajajo to terapijo. Resnično se mi je stanje začelo močno izboljševati že po 14.dneh vadbe. Seveda je potrebno po Mckenziju spremeniti tudi način življenja – sedenje, dvigovanje, raztegovanje, drža telesa. Verjetno čarobne formule za ozdravitev ni in je nikoli ne bo. Vsekakor pa bi svetoval Mckenzija vsem, ki se srečujejo s podobnimi težavami. Moje bolečine so z vajami najprej izginile iz stegen, se preselile le v križ in sčasoma izginile. Zaenkrat sem se izognil že naročeni operaciji. Že leto dni pa je minilo od zadnjega napada bolečine, kar se vsaj meni zdi skoraj neverjetno.

Boris

Moja izkušnja s terapijo po metodi McKenzie

(Avtor: Lidija Sotler)

Že pet let imam težave z bolečino v križu. Do letošnjega leta sem jih reševala z občasnimi obiski pri kiropraktiku in z vajami za hrbtenico, ki sem jih dobila pri osebni zdravnici. Konec aprila se je bolečina v križu ponovno pojavila. Razširila se je tudi v desno nogo. Bila je tako neznosna, da sem bila praktično nepokretna. Po štirinajst -dnevni terapiji s protibolečinskimi injekcijami in po aplikaciji protibolečinskega ultrazvoka se stanje ni izboljšalo, bilo je še huje. Zato sem se odločila za samoplačniško diagnostično preiskavo magnetno resonanco. Ta je pokazala obsežno herniacijo intervertebralnega diska L5-S1.

Z izvidi sem obiskala nevrokirurga, ki mi je predlagal operacijo. Izvedel bi jo čez mesec dni. Do takrat mi je predlagal fizioterapijo, ki bo »mogoče« izboljšala stanje. Sam se je bolj nagibal k operaciji.

Sama sem bila že ob misli na operacije zelo zaskrbljena. Zato sem bila zelo vesela, ko sem preko sorodnice izvedela za terapijo po metodi McKenzie, ki jo izvaja fizioterapevtka Barbara Zrnec, in da je z njo mogoče izboljšati stanje brez operacije. Z možem sva se takoj odločila. Mož mi je pomagal do avtomobila in me namestil v ležeč položaj. Tako sva se prvič in potem še 7- krat z vmesnimi presledki odpeljala v Domžale.

Po nekaj individualnih terapijah in intenzivnem delu doma po navodilih ge. Zrnec se je moje zdravstveno stanje tako izboljšalo, da sem se po mesecu dni, namesto, da bi šla na operacijo, z družino odpravila na morje. Tudi na dopustu sem intenzivno izvajala svoje vaje, veliko sem plavala in hodila.

Sedaj sem že tri mesece v službi in tudi doma opravljam vsa gospodinjska opravila.

Zelo sem vesela, da ponovno lahko normalno opravljam svoje aktivnosti – brez operacije. Ker je moja izkušnja tako pozitivna, in ker vem, da se – če se le da – vsi želimo izogniti operaciji, vsakomur, ki ima podobne težave svetujem, da poskusi z vajami po metodi McKenzie. Na začetku terapije je bilo zelo hudo, ker sem bila zaradi nekaj tednov ležanja in zaradi hudih bolečin povsem brez moči. Včasih sem celo pomislila, da bi bilo lažje, če bi me operirali. Toda zelo hitro sem napredovala in ugotovila, da se je stiskanje zob in potenje na začetku terapije res obrestovalo. Menim, da sem velik uspeh dosegla že s tem, da sem se izognila operaciji. Še pomembneje pa se mi zdi, da so vaje postale moj način življenja, s katerim preprečujem, da bi se bolečina ponovno pojavila. Z vajami začnem in končam dan. Niso mi v breme, ampak jih čutim kot vsakdanjo potrebo, saj se po njih res odlično počutim, za njih pa porabim le nekaj minut.

Zato bi se rada še enkrat zahvalila ga. Barbari, ki me je s svojim individualnim pristopom k mojim težavam rešila operacije in me hkrati naučila reševati in preprečevati bolečino v križu.

Za simpozij: OBRAVNAVA POŠKODB IN OBOLENJ LEDVENE HRBTENICE (Bolnišnica Celje, 20.9.2013)

V medicini se veliko poklicev ukvarja s terapijo bolečine v križu in tudi v posameznem poklicu obstajajo različni pristopi k temu problemu. V razvitem svetu se na področju zdravljenja bolečin uveljavljajo tiste metode, ki skupaj z bolečino zdravijo tudi njen vzrok, preprečujejo recidive in so za plačnika terapije ter delodajalca cenovno ugodne. Metoda McKenzie MEHANIČNA DIAGNOZA IN TERAPIJA ustreza vsem omenjenim kriterijem: zdravi vzrok, preprečuje recidive in je cenovno ugodna.

Če želimo zdraviti vzrok, ga moramo najprej poznati. Potrebujemo diagnozo. Diagnoza nam namreč pokaže smernice, kaj natančno moramo delati s pacientom.

Večina diagnoz, s katerimi so pacienti z bolečino v križu, vratu in perifernih sklepih napoteni na ambulantno fizioterapijo, je danes za specifično (vzročno) zdravljenje bolečine neuporabnih. Testom, na podlagi katerih je bila določena diagnoza, namreč primanjkujeta dve stvari:

1) validnost (ta nam pove, ali z določenim testom resnično merimo tisto, kar želimo meriti).

2) Manjka pa jim tudi reliabilnosti (to je, ali lahko z določenim testom različni izvajalci testa pridejo do istega zaključka – diagnoze).

Večina diagnoz je namreč opisnih in nespecifičnih, na primer: lumbalgija, išijalgija, cervikalgija; ti izrazi nam povedo le, da ima pacient bolečino in da je le-ta v križu, vzdolž noge ali v vratu. Tudi, če pride pacient na terapijo z izvidi magnetne resonance, nam le – ti ne povedo z gotovostjo, ali in katera sprememba, ki jo vidimo, je simptomatska, to je, povzroča pacientovo bolečino. Enake spremembe namreč opazimo tudi pri ljudeh, ki so popolnoma brez simptomov. Zato pacientov brez dodatnega testiranja ne moremo zdraviti specifično, ne moremo zdraviti vzroka, ampak lahko bolečino le lajšamo. To pa ni dobro, kajti motnja, ki ni naglašena, napreduje in se v prihodnosti pojavi v resnejši, za zdravljenje zahtevnejši, zapletenejši, invazivnejši in dražji obliki.

Inštitut McKenzie je izvedel 2 raziskavi o reliabilnosti med McKenzie-jevimi terapevti. Le ti sta pokazali, da imajo tisti, ki opravijo sedemnajst-dnevno izobraževanje z izpitom, in tisti, ki so opravili diplomski študij iz MDT zelo visoko stopnjo soglasja pri postavljanju mehanične diagnoze.

V prvi raziskavi so sodelovali trije McKenziejevi terapevti z izpitom po 17-dnevnem izobraževanju (tečaji A do D). Prejeli so 11 vinjet (standardnih pisnih poročil primerov pacientov, ki jih uporabljajo McKenzie-jevi terapevti pri testiranju pacienta). Na podlagi zbranih informacij so morali določiti mehanično diagnozo pacienta. Dosegli so 82% soglasje, s kappa vrednostjo 0.70 (Kelly et al 2008). Druga raziskava je zajela 97 terapevtov iz celega sveta s statusom MDT diplome, to je najvišjo stopnjo izobrazbe v tem sistemu. Prejeli so 25 vinjet s primeri pacientov, katerim so morali določiti mehanično diagnozo. Dosegli so 92% soglasje s kappa vrednostjo 0.83 (May and Ross 2009).

Kako določimo diagnozo v metodi McKenzie?

Mehanična diagnoza se od drugih sistemov loči po tem, da se ne osredotoča na anatomsko tkivo, ki povzroča bolečino, ampak išče, na kakšen način je boleče mehko tkivo spremenjeno. To določi preko anamneze in opazovanja obnašanja bolečine pri pacientovem ponavljanju testnih gibov.

Iščemo vzorce bolečine, ki so značilni za določeno spremembo. Ob zaključku ocenjevanja lahko pacienta uvrstimo v enega izmed McKenzie-jevih sindromov ali v skupino, ki jo v našem sistemu imenujemo »drugo«, in pomeni, da bolečine ne moremo zdraviti z vajami in aktivno terapijo.

Značilnosti metode Mckenzie

Prvi dve značilnosti metode McKenzie sta uporaba ponavljanja gibov za ocenjevanje in na podlagi rezultatov klasifikacija pacientov v sindrome (mehanična diagnoza), kar sem razložila zgoraj.

Tretja značilnost metode je osredotočanje na centralizacijo simptomov. Le ta nam pove, kdaj lahko zaključimo testiranje, katera vaja je za posameznega pacienta »zdravilna«, to pomeni, da bo najprej zmanjšala in nato odpravila simptome. Napoveduje hiter in dober izid terapije (dobro prognozo). Če s testnimi postopki v nekaj dneh ne izzovemo centralizacije, vemo, da je pacientov primer zapleten, da bo potreboval več obravnav, ali morda ni primeren za mehanično terapijo.

Tako lahko zelo hitro izločimo paciente, ki niso primerni za mehanično terapijo in jih pošljemo nazaj k zdravniku, da izvede relevantne diagnostične preiskave.

Četrta in peta značilnost sta samostojno izvajanje terapije in edukacija (učenje) pacienta. Če na primer ugotovimo, da ima ena izmed testnih vaj učinek centralizacije simptomov, ali jih zmanjša oz. odpravi, lahko zaključimo s testiranjem, naučimo pacienta pravilne drže bolečega predela in pravilnega sistema izvajanja »zdravilne« vaje, ter navodila za varno terapijo. Nato lahko izvaja terapijo varno in učinkovito sam na delovnem mestu in doma. S tem dobi kontrolo nad bolečino, nauči odpraviti bolečino, skrbeti za hrbtenico in preprečevati ponoven nastanek bolečine. Če se v prihodnosti simptomi ponovno pojavijo, jih bo najprej poskusil rešiti sam po načrtu, ki ga je izvajal ob prvem setu terapij. Če po določenem času ni rezultata, se bo ponovno oglasil na testiranje po metodi McKenzie, preko katerega bo terapevt ugotovil, zakaj vaja ni (več) učinkovita, in kakšne spremembe so potrebne, da bo terapija učinkovita.

Največkrat sta vzrok za ponoven nastanek bolečin popolno prenehanje izvajanja preventivnega programa ali nepravilna tehnika izvajanja vaj (za korekcijo je dovolj ena – osvežilna terapija). Možno pa je, da se je problem stopnjeval, ali je nastal nov problem. Obe situaciji potrebujeta za rešitev spremembo McKenzie-jevih vaj.

Šesta značilnost je stopnjevanje sile. V metodi McKenzie uporabljamo za rešitev bolečine sile, ki jih vgradimo v položaje in aktivne vaje. Včasih pa to za uspeh ni dovolj. Takrat povečujemo silo postopoma: najprej terapevt doda silo z dodatnim pritiskom v terapevtski smeri gibanja. Če to ni dovolj, sledijo postopki mobilizacije, v redkih primerih pa tudi manipulacija. Praksa pokaže, da lahko 70% ljudi z bolečino v križu, pri katerih je indicirana mehanična terapija, le to reši z vajami in položaji. Približno 15% potrebuje dodaten pritisk, 10% postopke mobilizacije in le 5% manipulacijo.

Silo povečamo le, če za to obstaja indikacija; to je zelo pomembno iz dveh razlogov:

1) večja sila za pacienta pomeni povečevanje izgubo samostojnosti pri izvajanju terapije;

2) drug razlog pa je v tem, da večja sila predstavlja večjo nevarnost za nastanek komplikacij, za kar so posebej občutljivi akutni pacienti.

Sedma značilnost metode McKenzie je uporaba vaj za odpravljanje bolečine. To se zelo razlikuje od drugih sistemov, ki vaje uporabljajo za druge namene: za izboljšanje gibljivosti, povečevanje mišične moči, izboljšanje ravnotežja, koordinacije, itd. V času terapije pacient izvaja svojo vajo 5-7x na dan, to je vsake 2-3 ure, dokler bolečina ne izzveni in dokler se ne vzpostavi normalna gibljivost prizadetega dela. Za to porabi vsakokrat približno tri minute. Prizadeti del zadržuje v terapevtski drži, ki vzdržuje in povečuje učinek vaje. Po uspešnem zaključku terapije, za vzdrževanje pridobljenega stanja in preventivo izvaja svojo vajo 2-krat na dan ter kadar je v okoliščinah, pri katerih obstaja povečano tveganje za nastanek bolečine.

Mehanična diagnoza in terapija, ki pod vodstvom McKenzie terapevta uči pacienta, da postane glavni nosilec in izvajalec terapije pri zdravljenju motenj tako v ledveni in vratni hrbtenici, kot tudi v mišično skeletnem sistemu rok in nog, ima veliko prednosti za pacienta, terapevta, plačnika terapije, delodajalca in družbo kot celoto.

Prednosti za pacienta

1. Samostojnost pri izvajanju terapije v tekoči epizodi bolečine: vaje lahko izvaja kadar koli in kjer koli, predvsem pa večkrat na dan, kar je velika prednost v primerjavi z ambulantno fizioterapijo, ki jo lahko obišče le enkrat na dan.

2. Prihranek denarja zaradi:
a. majhnega števila terapij: večina pacientov potrebuje tri terapije, zapletenejši primeri do pet;
b. vožnje na terapijo;
c. dohodka: nekateri pacienti morajo zaradi neustreznega termina fizioterapije v bolniški stalež

3. Prihranek časa: za terapijo porabijo 5x na dan 3-5 minut (največ 25 minut na dan)

4. Ni čakalne vrste. Terapijo izvajajo takrat, ko jo potrebujejo;

5. Samostojnost pri izvajanju terapije pri morebitnem ponovnem pojavu bolečine: znano je, da je za bolečino v križu značilna epizodična narava oziroma vračanje bolečine. V takih primerih pacient lahko sam takoj začne izvajati terapevtske postopke po istem sistemu, kot se je naučil prvič s fizioterapevtom. Zato je zelo pomembno, da pacient, ki se odloči za McKenzie terapijo, le to dokonča, tudi če so zaradi zahtevnosti primera potrebne dodatne terapije.. Denar bo prihranil pri naslednjem pojavu bolečine, kajti samostojno bo znal začeti in zaključitii terapijo.

6. Pacienti zelo cenijo, da jim terapevt na njim razumljiv način razloži naravo problema, kako je prišlo do bolečin, kako jo je potrebno zdraviti in kakšna je njihova vloga pri rešitvi. Posebej je to pomembno za današnji intenzivni življenjski slog, kjer so delovne zahteve visoke in si marsikdo ne more privoščiti več-mesečnega čakanja v vrsti na terapijo ali bolniškega staleža. Če pa se nauči odpravljati bolečino sam, ima postopke samoterapije vedno pri roki.

7. Mnogi ljudje želijo imeti »vajeti v svojih rokah«, to je kontrolo nad svojim zdravjem in sami upravljati svojo bolečino.

Prednosti za fizioterapevta:

1. MDT ponuja sistematičen, kontroliran, logičen, učinkovit in z raziskavami podprt sistem vzročnega odpravljanja bolečine,

2. Pacientu lahko ponudi vaje, ki so na področju odpravljanja bolečine hitre in učinkovite. Dobro je znano, tako pacientom kot fizioterapevtom in zdravnikom, da vaje, ki nosijo ime »vaje za hrbtenico«, ali se kot letaki ne-selektivno delijo vsem ljudem z bolečino v križu, ne glede na to, kaj in zakaj jih boli, na bolečino nimajo nobenega vpliva in mnogim le to celo poslabšajo,

3. MDT skrajšuje čakalno dobo na terapijo,

4. Ne potrebujemo dragih terapevtskih aparatov.

Prednosti za plačnika terapije:

Prihranek denarja in pocenitev terapije zaradi:

1. majhnega števila terapij,

2. skoraj ni povratnikov,

3. ne potrebujemo dragih aparatur,

4. skoraj ni bolniških staležev ali so le ti kratki (nekaj dni). To je zelo pomembno, saj raziskave na področju epidemiologije pokažejo, da dlje, kot so pacienti v bolniškem staležu, manjša je verjetnost, da se bodo vrnili na delo.

Prednosti za delodajalca:

1. prihranek zaradi zmanjšanega števila in dolžine bolniških staležev in nadaljevanje normalnega delovnega procesa,

2. ni potrebno iskati nadomestila za delo, ali uvajati novih delavcev v delovni proces,

3. zmanjšanje stresa zaposlenih, ki morajo pogosto prevzeti delovne obveznosti osebe, ki je v bolniškem staležu.

Prednosti za družbo:

1. prenos odgovornosti za zdravo hrbtenico na pacienta,

2. spodbujanje občutka kompetentnosti in samozavesti na področju ohranjanja zdravja,

3. ohranitev aktivne in delovne populacije.

To so razlogi, zaradi katerih se metoda McKenzie v svetu in pri nas vse bolj uveljavlja in ima pred seboj veliko in uspešno prihodnost.

Informacije in naročanje

Barbara Zrnec

040 955 678

Urška Mravlje

040 323 393